Kdo smo
Uprava
Teh.Kader
Pred. Kader
Oddelki
Urniki oddelkov
Zanimivosti v oddelkih
Oddelki OPB
Oddelki in učitelji
Urnik dela v Opb
Program
Jutranje varstvo
Poučuje
Urnik
Šolska svetovalna služba
Svetovalna delavka
Specialna pedagoginja
Svetovalec za otroke in starše
Šolska knjižnica
Urnik
Novosti
Učbeniški sklad
Knjižnični red
Bralna značka
Šolski parlament
Člani
Program
Tekmovanja v znanju
Dosežki
Unesco ASP Net
Dejavnosti
Vodje
Raziskovalne dejavnosti
Vodja
Dejavnosti
Izbirni predmeti
Nabor
Učitelji
Fakultativni pouk jezikov
Angleščina
Nemščina
Interesne dejavnosti
Nabor
Urnik
Šport
Športne aktivnosti
Tekmovanja
Rezultati
Šolska kuhinja
Jedilniki
Red v jedilnici
Cenik
Urnik obrokov
Športni dnevi
Program
Realizacija
Kulturni dnevi
Program
Realizacija
Tehniški dnevi
Program
Realizacija
Naravoslovni dnevi
Program
Realizacija
Ekskurzije
Program
Realizacija
Stiki s starši
Govorilne ure
Roditeljski sestanki
Izobraževanja za starše
Svet staršev
Zapisniki
Program prireditev
Dokumenti
LDN
Akcijski načrt
Poslovno poročilo
Poročilo o realizaciji LDN
Publikacije
Šolska publikacija
Almanah
OŠ Preserje pri Radomljah arrow Šolski red

 

NOVA RAZPOREDITEV ODMOROV PO PETI ŠOLSKI URI S 1. 2. 2010

 

Predura

7.10 - 7.55

Odmor

7.55 - 8.00

1.ura

8.00 - 8.45

Odmor

8.45 - 9.00

2. ura

9.00 - 9.45

Odmor

9.45 - 10.05

3. ura

10.05 - 10.50

Odmor

10.50 - 10.55

4. ura

10.55 - 11.40

Odmor

11.40 - 11.45

5. ura

11.45 - 12.30

Odmor

12.30 - 12.35

6. ura

12.35 - 13.20

Odmor

13.20 - 13.45

7. ura

13.45 - 14.30

konec

14.30

 

 

 

 

 Kiss

VZGOJNI NAČRT OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH

 

Izdaja 1                                                                1. september 2009

 

KAZALO

1      Uvod.. 2

1.1    Pogoji kakovostnega delovanja šole. 2

1.2    Kakovostni medsebojni odnosi 2

2      Podatki za oblikovanje vzgojnega načrta. 3

3      Razvrščanje prioritet 3

4      Vrednote, na katerih temelji vzgojni načrt 3

5      Načela. 3

6      Vzgojne dejavnosti 4

6.1    Namen postopanja. 4

6.2    Vzgojno ukrepanje. 4

7      Sestavni deli vzgojnega načrta. 6

8      Spremljanje izvajanja vzgojnega načrta. 7

9      Sprejem vzgojnega načrta. 7

 

•1      Uvod

 

Vzgojni načrt je stalno razvijanje sistema ustreznih odnosov med vsemi udeleženci kot enakovrednimi ne glede na starost, spol, prepričanja, raven znanja, sposobnosti in način vedenja.

Je oris procesa, s katerim odrasli v vlogi učiteljev in s pomočjo staršev otrokom pomagamo razvijati veščine in lastnosti, ki določajo vzgojenega in omikanega človeka. To je proces učenja, ki poteka v šolskem okolju na način učenja medsebojnih odnosov, spoznavanja lastnih kompetenc, socialnih veščin in kot osebnostna rast.

Življenje v skupnosti zahteva spoštovanje delovanja samoregulativnega sistema, ki se nadzoruje s pravili, ustvarjenimi skozi čas, in se odvijajo v procesu poskusov in napak. Življenje v skupnosti je neprestano učenje o tem, kako živeti skupaj.

Vzgojni načrt je nastal na osnovi analize stanja vzgojnega dela na šoli. Uresničevali ga bomo v skladu s pravili stroke, sprejetimi zakoni, na podlagi izdanih predpisov in aktov šole ter učnimi načrti.

Izhodišče vzgojnega delovanja predstavlja 2. člen Zakona o osnovni šoli, v katerem so podrobno predstavljeni cilji osnovnošolskega izobraževanja.

Oblikovan je na sprejetih dogovorih med zaposlenimi, učenci in starši, ki so prav tako odgovorni za njegovo uresničevanje.

Vzgojni načrt se lahko spreminja in dopolnjuje. Letne evalvacije vzgojnega dela so podlaga njegovega nadgrajevanja in spreminjanja.

V skladu z našo vizijo GKŠ - Z dobrimi odnosi do uspeha - smo opredelili pogoje kakovostnega delovanja šole.

 

•1.1      Pogoji kakovostnega delovanja šole

 

  • a) Vzpostavljeno delujoče vzgojno okolje po načelih GKŠ - vzgojna načela, kot sestavni del klime in medsebojnih odnosov na šoli.
  • b) Znanje, izobraženost in usposobljenost učiteljev v vzgojnih vlogah.
  • c) Podpora vodstva in kakovostno vodenje.
  • d) Visoko strokovno usposobljen in učinkovit svetovalni tim na šoli.
  • e) Povezanost in jasne poti komunikacije znotraj podsistemov na šoli.

 

•1.2      Kakovostni medsebojni odnosi

 

  • a) Upoštevamo potrebe vsakega, ki deluje na šoli.
  • b) V skupnem sodelovanju soustvarjamo in smo soodgovorni za počutje vseh na šoli.
  • c) Upoštevamo 7 dobrih navad komunikacije.
  • d) Zavedamo se, da sami izbiramo načine, s katerimi lahko vplivamo na skupno vzdušje v razredu, med vrstniki, v kolektivu in na šoli.

 

•2      Podatki za oblikovanje vzgojnega načrta

 

  • a) Na pedagoški konferenci smo avgusta 2007 oblikovali načela vzgojnega načrta in delovanje šole.
  • b) V šolskem letu 2007/2008 smo na roditeljskih sestankih s starši sprejeli načine delovanja in šibka ter močna področja vzgojnega delovanja šole.
  • c) Ravnateljica je obiskala vse oddelke. Pogovorili smo se o smiselnosti pravil in šolskem redu. Ozaveščali smo, kaj pomenita kaznovanje in restitucija in za katere načine delovanja šole se bodo učenci zavzeli.
  • d) V timu za vzgojni načrt smo povzeli ugotovitve treh skupin.
  • e) V juniju in novembru smo izvedli anketo med učenci. Izsledki analize so pokazali, da moramo več pozornosti posvetiti medsebojnemu spoštovanju, držanju dogovorov in zmanjševanju vrstniškega nasilja. Omenjena spoznanja smo vključili v razvojni načrt.

 

•3      Razvrščanje prioritet

 

Prioritete so:

  • a) Oblikovanje dejavnosti, ki bodo povezale učence različnih generacij in učence posameznih oddelkov.
  • b) Oblikovanje dejavnosti, ki bodo pomagale delavcem šole, učencem in staršem pri upoštevanju pravil in dogovorov.
  • c) Oblikovanje dejavnosti za krepitev medsebojnega spoštovanja.
  • 4 Vrednote, na katerih temelji vzgojni načrt

 

Iz naše vizije in poslanstva izhajajo naslednje vrednote:

zaupanje, spoštovanje, znanje, sodelovanje, negospodovalno vodenje (vzgoja za demokratičnost), varnost, vseživljenjsko učenje, kakovostno delo, usposobljenost, upoštevanje različnosti - strpnost.

 

•5      Načela

 

Načela izhajajo iz spoznanj sodobnih teorij o človeku, optimalno motiviranem za svojo dobrobit, če napore doživlja kot zadovoljstvo in rezultate v prihodnosti razume kot zvišanje kakovosti življenja.

To dosežemo tako, da učencem omogočimo zadovoljevanje njihovih potreb. Veliko pozornosti posvečamo uporabnosti šolske snovi v življenju. Pri tem upoštevamo:

 

  • a) ustvarjanje klime, ki deluje preventivno in zmanjšuje pojavnost neprimernega vedenja,
  • b) načelo oblikovanja okolja za optimalen napredek posameznika in skupin,
  • c) načelo ravnanja v smeri vključevanja in strpnosti, sodelovanja, spoštovanja, skupnega reševanja težav, oblikovanja zavzetosti za posameznika, spodbujanje k odličnosti na področju odnosov in znanja,
  • d) načelo zaupanja z zagotavljanjem varnosti,
  • e) načelo spoštovanja različnosti ter človekovih in otrokovih pravic.

 

Načela vpletamo v vse elemente vzgojnega delovanja, ki so oblikovani v okviru vizije, dejavnosti in meril GKŠ.

 

•6      Vzgojne dejavnosti

•6.1      Namen postopanja

 

  • a) Kršitve družbenih pravil so povezane z ustvarjeno škodo, ki je lahko materialna ali čustvena.
  • b) Poravnava škode zahteva določen napor in pomeni izkušnjo, ki se povezuje z zavedanjem (vzgojo) odgovornosti, neugodnih posledic, in deluje preventivno za prihodnje podobne situacije.
  • c) Namen vzgojnega postopanja je učenje odgovornosti.
  • d) Vzgojni postopki obsegajo določanje posledice kršitev pravil šole. Uporabljajo se, kadar učenci niso pripravljeni sodelovati pri reševanju problemov, in so bile predhodno izvedene vse druge vzgojne dejavnosti. Pri tem sodelujejo učenec, starši in strokovni delavci šole, ki skupaj oblikujejo predloge za rešitev.
  • e) V šoli moramo odrasli ob vsakem neustreznem vedenju reagirati.
  • f) Glede na resnost, težo kršitve in lastno vlogo odrasli presodimo:
  • - ali bomo kršitev obravnavali sami in tako prevzeli odgovornost za proces spremembe vedenja,
  • - ali kršitev predamo drugim na šoli (razrednikom, strokovni službi, ravnateljici).
  • g) O prekršku zberemo podrobnejše informacije (o vpletenih, okoliščinah, pripovedi vpletenih).
  • h) Izdelamo hipotezo, s katero pojasnimo možne vplive, ki so privedli do kršitve.
  • i) Skladno z oceno vplivov ocenimo potrebne spremembe, s katerimi bomo preprečili dejavnost neugodnih vplivov.
  • j) Izdelamo načrt vpeljave sprememb v vedenje s konkretnimi postopki in odgovornostmi.

 

•6.2      Vzgojno ukrepanje

 

  1. Načela ukrepanja

 

Ukrepanje sledi načelom in ciljem odločnega in učinkovitega spreminjanja družbeno nesprejemljivega vedenja. Z ukrepi premišljeno uporabljamo potenciale, ki jih imamo v okviru šole. Če notranji potenciali ne zadoščajo, se ob nespremenjenih ciljih in načelih povezujemo z zunanjimi strokovnimi službami. Namesto o stopnjevanju kaznovanja govorimo o procesu spreminjanja vedenja s pomočjo odraslih.

 

Ukrepanje, ki sledi načelom GKŠ:

  • Vsako vedenje, ki ni v skladu z družbenimi pravili in normami, zahteva odziv.
  • Otrok, ki se neprimerno vede, se nahaja na določeni razvojni stopnji, z določenim naborom socialnih veščin in izkušenj. Neustrezno vedenje ali dejanje kaže, da otrok ne obvlada ali ne razume socialnih odnosov. Ker smo vzgojna ustanova, otrokom pomagamo, da osvojijo manjkajoča znanja in veščine z našo pomočjo.
  • Dejanje ali neustrezno vedenje najprej analiziramo. Tako identificiramo manjkajoče spretnosti, veščine in znanja, ki so potrebna za funkcionalno obvladovanje socialnih interakcij.
  • Neustrezna dejanja jasno označimo za neustrezne.
  • Izdelamo načrt, kako bomo otroka naučili ustreznejšega vedenja, kjer bo razvil razumevanje pomena prekrška ali nesprejemljivega vedenja.

 

  1. Opis vzgojnih ukrepov:

 

  • a) Ukinitev pravic, povezanih s kršitvami pravil šole: pridobljeni statusi učencev, ugodnosti, ki jih šola nudi.
  • b) Povečano povezovanje - nadzor nad učencem v času, ko je v šoli, a ne pri pouku.
  • c) Zadržanje na razgovoru po pouku s soglasjem staršev glede reševanja problema.
  • d) Restitucija (povračilo škode) omogoča ustvarjalno soočanje z napakami, ki so hkrati priložnost za učenje novih vedenj in popravo napak.

 

                  Temeljna načela restitucije so:

  • Poravnava je smiselno povezana s povzročeno psihološko, socialno ali materialno škodo.
  • Zahteva odločitev in napor tistega, ki je škodo povzročil.
  • Oškodovanec jo sprejme kot primerno nadomestilo povzročene škode.
  • Spodbuja pozitivno vedenje in ne obrambnih vedenj, kot sta kritika in kazen, ter poudarja vrednote. (Ne vedno: če je škoda napravljena nalašč = restitutcija hipokrizija; če je škodo napravil slučajno = lahko nepravično.)
  • Ni kaznovalca, učenec ustvarjalno rešuje probleme.
  • Če je učencem dovoljeno napraviti in popravljati napake, je večja verjetnost, da bodo pripravljeni spreminjati vedenje; lažje bodo razumeli napake drugih in kot odrasli ne bodo avtoritarno kaznovali.
  • Vedno je potrebno iskati vzroke za nesprejemljivo vedenje, kajti z vsakim vedenjem človek teši svoje potrebe in želi nekaj doseči. Učence je potrebno učiti vedenj, s katerimi bodo bolj zadovoljivo tešili svoje potrebe, reševali konflikte ...
  • Kadar učenec ogroža svojo ali varnost drugih, šola poskrbi za dodatno spremstvo strokovnega delavca ali za takega učenca organizira nadomestni vzgojno-izobraževalni proces v šoli, kadar se dejavnosti izvajajo izven šolskega prostora. (Povečamo povezovanje z njim.)
  • Odstranitev od pouka je mogoča, kadar učenec s svojim vedenjem onemogoča izvajanje pouka kljub predhodnim pogovorom, dogovorom in opozorilom.
  • Cilj odstranitve je (pomagati mu, da se z nekom poveže) vzdrževanje jasno postavljenih mej sprejemljivega vedenja, omogočanje resnega sodelovanja učenca in učitelja pri reševanju problema ter nemotenega učenja drugih učencev v oddelku.
  • Učenec v času odstranitve opravlja delo pod nadzorom strokovnega delavca, ki ga določi ravnatelj. Strokovni delavec mu lahko pomaga pri reševanju problema, zaradi katerega ni pri pouku. V primeru odstranitve učenca od ure pouka, mora učitelj z njim opraviti razgovor še isti dan; skupaj pregledata opravljeno delo in se dogovorita o nadaljnjem sodelovanju in povezovanju.
  • Dodatne zadolžitve izven pouka v šoli ali izven nje.

 

  1. Postopnost ukrepanja:

 

  • a) Individualno ukrepanje z učencem:
  • - pogovor z razredničarko,
  • - pogovor pri pedagoginji,
  • - pogovor pri ravnateljici.

 

  • b) Vključevanje staršev:
  • - pogovor s starši,
  • - pisno obvestilo staršem,
  • - pogovor s starši in otrokom.

 

  • c) Spremembe, ki zahtevajo kompleksen proces:
  • - pogovor v okviru razredne skupnosti,
  • - strokovna individualna pomoč,
  • - strokovno delo z družino,
  • - delo z razredom,
  • - delo na šoli ob pomoči zunanjih strokovnih služb.

 

  • d) Smiselno uporabljamo Pravilnik o vzgojnih ukrepih.

 

 

Učencu in staršem po storjenem prestopku omogočamo izbiro:

Ali se bodo trudili in se z našo pomočjo v pogojih šolskega okolja lotili poprave neustreznih vedenjskih vzorcev ali jim je lažje zamenjati okolje.

V GKŠ dlje vztrajamo, ker vemo, da krivec ni otrok niti mi, ampak pomanjkanje znanja. Imamo oporne točke, in sicer osnovne človeške potrebe, za katere vemo, da ne smejo biti nepotešene dlje časa ne pri otrocih in ne pri odraslih.

 

 

•7      Sestavni deli vzgojnega načrta

 

Sestavni deli Vzgojnega načrta so: Hišni red, Pravila šolskega reda ter Pravilnik o vzgojnih ukrepih.

 


 

•8      Spremljanje izvajanja vzgojnega načrta

 

Učinkovitost vzgojnih dejavnosti merimo v času, ko skušamo z njimi popravljati vedenje učencev. Ob zaključku šolskega leta se opravi evalvacija z anketami staršev, učencev in učiteljev ter analizo vzgojnega ukrepanja v preteklem šolskem letu.

O vzgojnem ukrepanju se vodi ustrezna evidenca; šola vodi vzgojno mapo oddelka in individualne vzgojne mape.

 

•9      Sprejem vzgojnega načrta

 

Pri o oblikovanju vzgojnega načrta so sodelovali starši, učenci in učitelji OŠ Preserje pri Radomljah.

Vzgojni načrt je bil sprejet na Svetu staršev  dne 28. 5. 2009 in Svetu šole dne 28. 5. 2009.

 

Preserje, 1. 9. 2009                                                                    Predsednica Sveta staršev:                                                                                                     Andreja Zabret

 

                                                                                                     Predsednik Sveta šole:                                                                                                      Matjaž Ozimek

 

                                                                                                     Predsednica Šolskega                                                                                                       parlamenta:                                                                                                       Maja Juntez

                                                                                                      Ravnateljica:                                                                                                       Ana Nuša Kern

 

 

 Kiss

 

HIŠNI RED

 

ŠOLSKI OKOLIŠ IN ŠOLSKI PROSTOR

Šolski okoliš določa uredba o šolskem okolišu in zajema naselja Radomlje, Rova, Zagorica, Dolenje, Kolovec, Hudo, Preserje, Škrjančevo, Homec in Nožice.

Šolski prostor zajema šolska stavba z igrišči in zelenicami, parkirišča in izogibališče, torej okolica, ki je v neposrednem stiku s šolo: na severu je zelenica s tekaško progo in igriščem, šolski prostor omejuje VII. ulica; na jugu je izogibališče, ki ga omejuje Pelechova cesta; na vzhodu šolski prostor omejuje VII. ulica; na  zahodu pa ga omejuje VIII. ulica.

 

POSLOVNI ČAS IN URADNE URE

 

POUK:

  • a) jutranje varstvo se prične ob 6.00 in traja do začetka pouka;
  • b) pouk se prične ob 8.00 (predure ob 7.10) in konča ob 13.30 (izbirni predmeti ob14.35);
  • c) podaljšano bivanje se prične ob 11.40 in konča ob 16.40.

TAJNIŠTVO:

  • a) tajništvo ima poslovni čas od 7.00 do 15.00; uradne ure so od 7.00 do 8.00 in od 12.00 do 15.00,
  • b) računovodstvo ima poslovni čas od 7.00 do 15.00; uradne ure so od 7.00 do 8.00 in od 12.00 do 15.00.

STROKOVNE SLUŽBE:

  • a) pedagoginja ima poslovni čas od 7.30 do 14.30;
  • b) svetovalec ima poslovni čas ob torkih od 12.00 do 19.00; ob sredah od 8.00 do 14.30; ob četrtkih od 8.00 do 14.30;
  • c) specialna pedagoginja ima poslovni čas od 7.30 do 14.30, razen ob ponedeljkih, ko je navzoča do 17.00 in ob petkih do 12.00;
  • d) socialna pedagoginja ima poslovni čas ob ponedeljkih od 8.00 do 14.00, ob torkih od 8.00 do 12.30, ob sredah in četrtkih od 8.00 do 15.00 in ob petkih od 8.00 do 11.30.

KNJIŽNICA:

Knjižnica je odprta za učence: od 7.00 do 8.00, med odmori in po pouku, v četrtkih do 17.00.

TELOVADNICA:

Odprta je od 8.00 do 23.00; urnik visi na vratih telovadnice.

RAVNATELJICA

Ravnateljica ima poslovni čas od 7.00 do 15.00 oziroma glede na potrebe šole od 6.00 do 20.00.

KUHINJA

Kuhinja ima poslovni čas od 6.00 do 16.00, sicer pripravljajo obroke od 7.00 do 15.00;

Zajtrk: ob 7.00.

Malica za je 1. razred ob 9.45, za 2. razred ob 9.45, za 3. razred ob 8.45, za 4. razred ob 9.45, za 5. razred ob 8.45.

Malica na predmetni stopnji je za 6., 7.a, 7.b ob 8.45 do 9.00, za 7.c, 7.č, 8., 9. razred pa ob 9.45 do 10.05.

Kosila so od 5. šolske ure dalje (od 12.00 do 14.40). Popoldanska malica je ob 14.30.

SNAŽILKE

Snažilke so na šoli navzoče v izmenah od 6.00 do 21.00.

VZDRŽEVALEC

Vzdrževalec ima gibljiv delovni čas v okviru osemurnega delovnika od 6.00 do 20.00.

VARNOSTNIK

Varnostnik ima določen čas po pogodbi, in sicer v popoldanskem času, ko nadzoruje uporabnike telovadnice.

 

VSI ZAPOSLENI SO PO DOGOVORU IN V POSEBNIH PRIMERIH NA VOLJO STARŠEM TUDI IZVEN SVOJEGA POSLOVNEGA ČASA.

 

GOVORILNE URE SO VSAKO LETO OPREDELJENE V ŠOLSKI PUBLIKACIJI; ENKRAT MESEČNO SO GOVORILNE URE V POPOLDANSKEM ČASU, VSAK TEDEN PA SO GOVORILNE URE TUDI DOPOLDAN.

 

STARŠE IN DRUGE UPORABNIKE OBVEŠČAMO PREK SPLETNE STRANI, OGLASNE DESKE, S PUBLIKACIJO IN PISNIMI OBVESTILI.

 

 

UPORABA ŠOLSKEGA PROSTORA IN ORGANIZACIJA

NADZORA

 

NAMEN UPORABE ŠOLSKEGA PROSTORA:

  • a) za pouk,
  • b) za druge dejavnosti šole,
  • c) za oddajo prostorov in telovadnice zunanjim uporabnikom.

 

SKLENITEV UPOGODBE Z NAJEMNIKI ŠOLE:

Za najemnike prostorov veljajo pravila, ki so določena v najemni pogodbi. Z najemniki šola sklene ustrezne pogodbe, ki opredeljujejo obnašanje v prostorih, varovanje prostorov in opreme ter druge obveznosti.

NADZOR IZVAJAJO:

  • a) učitelji in drugi zaposleni,
  • b) dežurni učitelji,
  • c) dežurni učenci,

č)  varnostnik v času prireditev in v popoldanskem času, ko se uporabnikom izdaja telovadnica in drugi prostori

 

UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI

 

VARNOST PRI DELU IN POUKU:

  • a) učitelj poskrbi za varno in nemoteno delo;
  • b) učitelj poskrbi za pripravo delovnih strojev in površin;
  • c) učitelj poskrbi za varne pripomočke in njihovo varno uporabo pri pouku;

č)   v primeru, da učenec s svojim vedenjem moti izvajanje pouka, učitelj ustrezno poskrbi za motečega učenca (ga zaposli izven oddelka ob nadzoru drugega učitelja - prostor vzajemnosti);

  • d) periodično izobraževanje delavcev šole o prvi pomoči.

VARNOST MED ODMORI:

  • a) za varnost med odmori poskrbijo dežurni učitelji in seveda učenci z umirjenim vedenjem;
  • b) dežurni učenec javi dežurnemu učitelju ali komurkoli od zaposlenih nepravilnosti, ki jih opazi na šoli.

 

UKREPANJE OB POŠKODBAH - sprejet je Pravilnik o zagotavljanju varnosti:

  • a) ob poškodbah učitelj poskrbi za varnost poškodovanca in vseh udeležencev;
  • b) učitelj oskrbi poškodovanca;
  • c) po potrebi obvesti starše in pokliče reševalno službo (112);

č)    obvesti tajništvo, vodstvo šole;

  • d) učitelj izpolni poročilo o poškodbi.

 

VZDRŽEVANJE REDA IN ČISTOČE

UČENCI

  • a) v šolo pridejo 10 minut pred začetkom pouka;
  • b) vsak posameznik skrbi za osebno higieno;
  • c) v šolskem poslopju so učenci v copatih; preobujejo se v garderobi;

č)  v telovadnici so učenci oblečeni in obuti v športno opremo (hlače, majica, obutev z nedrsečim podplatom);

  • d) vsak oddelek skrbi za matično učilnico;
  • e) po uri učenci mirno zapustijo učilnico;
  • f) med odmori se učenci mirno pripravijo na pouk;
  • g) reditelj v vsakem oddelku poskrbi za čistočo, v dogovoru z učiteljem pripravi pripomočke za pouk, sporoči odsotnost sošolcev;
  • h) v jedilnici učenci mirno pojedo in pospravijo za seboj;
  • i) po pouku gredo učenci takoj domov ali v OPB.

 

PREHRANJEVANJE:

  • a) pred uživanjem hrane si učenci umijejo roke;
  • b) učenci skrbijo za kulturno prehranjevanje in spoštljiv odnos do hrane;
  • c) prizadevajo si, da med jedjo molčijo;

č)   učenci za seboj pospravijo;

  • d) iz jedilnice ne nosijo hrane;
  • e) za red in čistočo skrbijo dežurni učenci posameznih oddelkov in dežurni učitelji.

 

ŠOLSKI PROSTOR:

  • a) vsak posameznik poskrbi za čisto okolje; smeti se ločeno odlagajo v koše;
  • b) učenci s čistilnimi akcijami skrbijo za čisto okolico šole;
  • c) vsi skrbimo za odgovoren odnos do naravnega okolja;

č)   učenci s zbiralnimi akcijami poskrbijo za odvoz papirja;

  • d) učenci z zbiralnimi akcijami zbirajo stare baterije in drug odpadni material.

 

REDNO DELO IN VZDRŽEVANJE:

  • a) učitelji poskrbijo za čistočo v učilnicah;
  • b) učitelji in učenci skrbijo za varčno rabo vode, električne energije, toaletnih brisač in papirja;
  • c) učitelji poskrbijo za varno uporabo pripomočkov;

č)   učitelji poskrbijo za to, da se ne dela načrtna škoda na inventarju;

  • d) snažilke redno skrbijo za čistočo v učilnicah in drugih prostorih;
  • e) vzdrževalec opravlja redna dela v okviru vzdrževanja in manjša popravila.

 

POSLEDICE NEUPOŠTEVANJA REDA:

Postopek ob kršenju Hišnega reda in Šolskih pravil je opredeljen v Šolskih pravilih pri vzgojnih ukrepih šole.

 

PRAVILA NA DRUGIH PODROČJIH VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA

 

SPREJETA SO NASLEDNJA PRAVILA IN PRAVILNIKI, KI URAVNAVAJO ŽIVLJENJE IN DELO NA ŠOLI:

  • a) Pravila šolskih plesov,
  • b) Pravila učenca s statusom športnika, kulturnika ...,
  • c) Pravila učbeniškega sklada,

č)   Pravila izposoje knjig v šolski knjižnici,

  • d) Pravila o delovanju Šolskega sklada,
  • e) Pravila za izdajo potrdila o humanitarni pomoči,
  • f) Pravilnik o dežurnih učencih,
  • g) Pravilnik o dežurnih učiteljih,
  • h) Pravilnik o zagotavljanju varnosti,
  • i) Pravilnik o subvencioniranju šolske prehrane,
  • j) Pravilnik o subvencioniranju šole v naravi,
  • k) Pravilnik o sankcijah pri kršenju učenčevih pravic.

 

 

Kiss

PRAVILA ŠOLSKEGA REDA

 

DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI UČENCEV

DOLŽNOSTI

  • I. POUK:
  • a) učenec redno obiskuje pouk;
  • b) pridobiva znanje, spretnosti, priložnosti in navade za vseživljenjsko učenje;
  • c) sodeluje pri pouku, dnevih dejavnosti ...;

      č)  izpolnjuje učne obveznosti:

  • - aktivno sodeluje pri pouku,
  • - se uči sproti,
  • - izdela seminarsko nalogo, poročilo, referat po navodilih, in to v določenem roku,
  • - upošteva delovna in varnostna navodila,
  • - zapisuje snov,
  • - sodeluje pri preverjanju znanja;
  • d) izpolnjuje druge obveznosti:
  • - vestno prinaša šolske potrebščine,
  • - redno piše domače naloge,
  • - skrbno ravna z materialom,
  • - opravlja dela reditelja.
  • II. ODDELČNA SKUPNOST:
  • a) učenci se vključujejo v delo oddelčne skupnosti;
  • b) učenci sodelujejo pri dogovorjenih skupnih aktivnostih oddelka.
  • III. DELO V ŠOLI:
  • a) sodeluje pri aktivnostih šole;
  • b) sodeluje pri dogovorjenih oblikah dežurstva učencev;
  • c) zastopa šolo na tekmovanjih, prireditvah, srečanjih ...
  • IV. ODNOSI:
  • a) učenec se spoštljivo vede do ljudi:
  • b) ne ovira drugih pri delu (učencev, učiteljev, zaposlenih ...);
  • c) skrbi za lastno zdravje in varnost;

č)  ne ogroža zdravja in varnosti drugih.

V.  RED:

  • a) učenec spoštuje hišni red;
  • b) odgovorno za ravna z lastnino šole, učencev in delavcev šole;
  • c) odgovorno ravna z naravnim okoljem in naravnimi viri.

ODGOVORNOSTI

  • I. IZBIRA POVEZOVALNO VEDENJE:
  • a) vsak je odgovoren za to, kakšno vedenje izbere;
  • b) vsak prevzema odgovornost za posledice lastnega vedenja;
  • c) izbere povezovalne navade;

č)     izbere občečloveške navade (prijaznost, vljudnost ...).

  • II. IZRAŽA PRIPADNOST RAZREDU IN ŠOLI:
  • a) pripadnost se izkazuje pri pouku, na tekmovanjih, prireditvah, izletih ...;
  • b) pripadnost se izkazuje z odgovornim vedenjem do vseh učencev in zaposlenih.

III: PRIMERNO VEDENJE UČENCEV V ŠOLI:

  • a) učenec pride v šolo 10 minut pred začetkom pouka;
  • b) v garderobi se preobuje;
  • c) pri športni vzgoji telovadi v športni opremi;

                                  č)    po uri mirno zapusti učilnico;

  • d) med odmori se mirno pripravi na pouk;
  • e) v jedilnici mirno jé in pospravi za seboj;
  • f) skrbi za lepo in urejeno učilnico, šolo;
  • g) po pouku gre takoj domov ali v OPB.

 

NAČINI ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI

 

OSEBNA VARNOST:

  • a) spoštujemo pravico do drugačnosti in osebne svobode;
  • b) spoštujemo pravico do osebne varnosti; nasilje v katerikoli obliki ni dovoljeno;
  • c) spoštujemo pravico do varnosti osebne lastnine in lastnine, ki jo potrebujemo za pouk;

č)    vsak ima pravico, da svoje delo varno opravi.

 

VARNA POT V ŠOLO:

  • a) šola ima izdelan načrt varnih poti v šolo;
  • b) učenci smejo samostojno sodelovati v prometu šele, ko so se starši prepričali, da so sposobni razumeti nevarnosti v prometu in da so seznanjeni s prometnimi razmerami na prometnih površinah;
  • c) učence prvega razreda spremljajo v šolo in iz nje odrasli; spremljevalci so lahko tudi otroci, stari nad 10 let, če to pisno dovolijo starši otroka prvošolca in starši spremljevalca;

č)   otroci stari 7 let, lahko hodijo v šolo brez spremstva, če tako dovolijo starši, vendar le   v območju umirjenega prometa;

  • d) s kolesom se lahko učenec vozi sam šele, ko opravi kolesarski izpit in če je od šole oddaljen več kot 2 km. Učenci opravljajo kolesarski izpit v 5. razredu;
  • e) kolo mora biti za vožnjo opremljeno v skladu s prometnimi predpisi (prednja bela luč, zadnja rdeča luč, zavore, zvonec, odsevna telesa); do 14. leta mora učenec obvezno uporabljati čelado. Otroci prihajajo s kolesom v šolo na odgovornost staršev;
  • f) šola ne zagotavlja varovanja koles;
  • g) vožnja v šolo z motornim kolesom in kolesom z motorjem ni zaželena;
  • h) vožnja v šolo z rolerji in rolkami prav tako ni zaželena;
  • i) starši ustavljajo avtomobile na izogibališču ali na parkirnem prostoru; pričakujemo, da vozniki poskrbijo za varno vožnjo v okolici šole;
  • j) priporočamo, da se vozila na izogibališču ustavijo na koncu poti; tako ostane prostor še za druga vozila;
  • k) za učence je organiziran tudi šolski prevoz; do prihoda šolskega prevoza ali staršev učenci mirno počakajo na prevoz v garderobi ali na parkirnem prostoru.

 

ZAPUŠČANJE ŠOLE:

  • a) po pouku se učenci ne zadržujejo v šolskih prostorih;
  • b) učenci pred zaključkom pouka šole ne zapuščajo brez vednosti učitelja; o svoji nameri obvestijo učitelja (pedagoginjo, tajnico), ki bo o odhodu obvestil starše;
  • c) potikanje po šoli v času pouka ni dovoljeno;

č)  šola poskrbi za učence, ki čakajo na izbirne predmete, v času prostih ur; zagotovljen je tako prostor kakor tudi prisotnost učitelja.

 

DEŽURANJE UČENCEV (sprejet je Pravilnik dežurnih učencev):

  • a) dežurni učenec sprejema obiskovalce;
  • b) zabeleži zamudnike in učence, ki so med poukom na hodniku;
  • c) raznosi okrožnice;

       č)     pomaga učencem;

  • d) sodeluje z dežurnim učiteljem;
  • e) opravlja druge obveznosti v skladu s pravilnikom

 

DEŽURANJE UČITELJEV (sprejet je Pravilnik dežurnih učiteljev):

  • a) dežurni učitelj nadzira šolski prostor pred odmori in med njimi ter po pouku v času kosila do 14. ure;
  • b) dežurni učitelj nadzira šolski prostor (na hodniku, v jedilnici, garderobi, na straniščih, stopniščih, v preddverju in neposredni okolici šole).

 

POŠKODBE UČENCEV (sprejet je Pravilnik o zagotavljanju varnosti na šoli)

Učenec ali očividci takoj obvestijo učitelja, tajništvo; le-ta poskrbita za poškodovanega učenca; učitelj po potrebi obvesti starše in pokliče reševalno službo (112). Učitelj izpolni poročilo o poškodbi.

POŠKODBE ŠOLSKEGA INVENTARJA

      Za učence, ki namerno poškodujejo šolski inventar, se skupaj s starši dogovorimo o

      načinu povrnitve škode.

 

 

PRAVILA OBNAŠANJA IN RAVNANJA

BONTON - omikano vedenje:

  • a) se zahvalimo;
  • b) se pozdravimo;
  • c) smo prijazni, vljudni, spoštljivi ...;

                                č)    kulturno stojimo v vrsti za kosilo, avtobus, prireditve ...;

  • d) kulturno zastopamo šolo pri zunanjih aktivnostih in prireditvah.

 

POVEZOVALNE NAVADE:

  • a) uporabljamo povezovalne navade (spoštovanje, sprejemanje drugih, dogovarjanje, podpiranje, poslušanje, zaupanje, vzpodbujanje k dobremu),
  • b) pomagamo šibkejšim, mlajšim, starejšim...
  • c) v primeru nestrinjanja in konflikta udeleženi izbirajo kulturne izraze,

č)   v primeru konfliktnih situacij skuša učenec kulturno in nenasilno rešiti spor, če mu to ne uspe, v nadaljevanju poišče pomoč učitelja,

  • d) vsak posameznik je odgovoren za izbiro svojega vedenja kakor tudi za posledice tega vedenja.

 

NAVADE IN PRAVILA PRI POUKU

  • a) pripravimo se na pouk (zvezki, potrebščine, športna oprema ...);
  • b) pozdravimo se;
  • c) sodelujemo;

                   č)    učilnico zapustimo urejeno.

 

NA ŠOLSKEM PROSTORU NI DOVOLJENO:

  • - NASILJE (nična toleranca do nasilja)
  • - NESTRPNOST
  • - IZSILJEVANJE
  • - MOTENJE POUKA IN SOŠOLCEV PRI DELU
  • - OGROŽANJE VARNOSTI PRI PRAKTIČNEM DELU
  • - PRINAŠANJE TER UPORABA NEVARNIH PREDMETOV IN SNOVI
  • - UŽIVANJE HRANE IN PIJAČE PRI POUKU
  • - KAJENJE, PITJE ALKOHOLA TER UŽIVANJE, POSEDOVANJE IN PREPRODAJA PREPOVEDANIH SNOVI
  • - PRILAŠČANJE TUJE LASTNINE
  • - PRI POUKU UPORABA MOBITELOV, PREDVAJALNIKOV GLASBE ...
  • - SNEMANJE TER FOTOGRAFIRANJE UČENCEV IN DELAVCEV ŠOLE

 

VZGOJNI UKREPI

 

ŠOLA SE ZAVZEMA ZA ALTERNATIVNE VZGOJNE UKREPE

  • a) dodatne zadolžitve izven pouka v šoli in izven šole;
  • b) premestitev učenca, ki moti pouk v prostor vzajemnosti do konca šolske ure. Tam pod nadzorom drugega učitelja opravi šolske zadolžitve. Učitelj, ki je uporabil ukrep, se po uri ali po pouku pogovori z učencem;
  • c) dogovorna poravnava škodljivih posledic ravnanja;

                   č)   po potrebi obvezna strokovna obravnava v šoli ali izven nje;

  • d) ukinitev nekaterih pravic, ki so pridobljene s statusom učenca, ali ukinitev nekaterih ugodnosti.

 

MOŽNI FORMALNI UKREPI

V primeru, da je za učenca primerneje in bolj učinkovito, se izreče vzgojni ukrep:

  • a) opomin razrednika,
  • b) opomin oddelčnega učiteljskega zbora,
  • c) opomin celotnega učiteljskega zbora,

č)    opomin ravnatelja.

 

PREPIS NA DRUGO ŠOLO

V primeru, da je za učenca bolje, je mogoč tudi prepis na drugo šolo, kjer bo lahko na novo vzpostavil stike in odnose ter tako bolje nadaljeval šolanje.

 

PRIJAVA NA POLICIJO

V primeru kaznivega dejanja ali prekrška (nasilje, kraja, uživanje in preprodaja prepovedanih substanc, uporaba pirotehnike na šolskem prostoru) šola najprej preveri dogodke, se pogovori z vpletenimi učenci in očividci, o dogodku obvesti starše ter po potrebi in presoji obvesti tudi policijo.

 

SISTEM POHVAL IN NAGRAD  (sprejet je Pravilnik o pohvalah in nagradah)

Učenci na različnih področjih vzgoje in izobraževanja dosegajo rezultate, ki predstavljajo pomemben prispevek k ugledu šole in so pomemben element pri napredku teh učencev kot tudi celotne šolske skupnosti.

Šola se trudi poiskati učence, talentirane na posameznih področjih, in jim skuša omogočiti čim boljši osebni razvoj.

Učenci dosegajo priznanja na tekmovanjih znanja, bralnih značkah, vzgojnih predmetih, raziskovalnih nalogah, tekmovanjih v športu; so ustvarjalni na prireditvah in drugih oblikah dela in izražanja v okviru šolske skupnosti kakor tudi pri prostovoljnem delu z mladimi ali starejšimi. Prav tako sta pomembna človeška nota in odnos, ki ju imajo učenci do sošolcev, pohvali pa se tudi napredek v vedenju posameznika.

Nagrade za zaslužne učence so priznanja ob koncu šolskega leta in tudi različne oblike izletov, ki jih organizirata šola in Šolski sklad. Učence se tudi javno pohvali na prireditvi Šolskega sklada, športni soboti in valeti.

 

VZGOJNO RAVNANJE OB KRŠITVAH

 

I. POSTOPEK OBRAVNAVE:

  • a) pogovor z učencem oziroma učenci, očividci;
  • b) ugotovitev razlogov za konflikt;
  • c) uvid vseh vpletenih v situacijo;

č)    razmišljanje o posledicah dejanja;

  • d) iskanje načinov za razrešitev konflikta (v razgovore se vključi tudi starše učenca ali učencev).

 

II. POSTOPNOST REŠEVANJA:

  • a) učitelj,
  • b) razrednik,
  • c) šolska svetovalna služba,

č)    ravnatelj,

  • d) oddelčni učiteljski zbor,
  • e) celotni učiteljski zbor.

DELO S POSAMEZNIKOM

  • I. OZAVEŠČANJE:
  • a) učenje veščin posameznika;
  • b) iskanje možnih oblik vedenja;
  • c) ozaveščanje, da vsak izbira lastno vedenje in da ne moreš spreminjati vedenja drugega, še zlasti ne na nasilen način;

č)   ozaveščanje potreb in iskanje možnosti za realizacijo teh potreb na sprejemljiv način;

  • d) vživljanje v težave drugega;
  • e) navajanje na razmišljanje o posledicah neprimernega ravnanja;
  • f) predvidevanje dogodkov;
  • g) izdelava načrta konkretnih sprememb vedenja.
    II. ISKANJE PORAVNAVE:

Skupaj z učencem-ci, po potrebi tudi s starši, poiščemo ustrezno nadomestilo za poravnavo škode ali poravnavo neprimernega vedenja.

  • III. STROKOVNA OBRAVNAVA V ŠOLI ALI ZUNAJ NJE

 

DELO Z ODDELČNO SKUPNOSTJO

  • I. DELO RAZREDNIKA - opredeljeno v kompetencah razrednika:
  • a) pogovor o problematiki,
  • b) iskanje povezovalnih aktivnosti,
  • c) reševanje nastale težave (učne, vzgojne, medosebne in osebne),

                   č)   vključevanje posameznikov v aktivnosti šole.

  • II. DELO UČITELJSKEGA ZBORA:

Pogovor o stvarni sliki v oddelku, iskanje kvalitet oddelka, na katere se lahko opremo pri reševanju težav, iskanje rešitev, pomoč razredniku.

 

  • III. SVETOVALNA SLUŽBA:
  • a) nudenje pomoči posameznemu učencu, skupini,
  • b) vključevanje na razredne ure in druge aktivnosti oddelka,
  • c) sodelovanje in podpora v procesu reševanja,

                   č)   iskanje rešitev in pomoč v konkretnih primerih,

  • d) spremljanje,
  • e) pomoč učitelju.

 

SODELOVANJE S STARŠI

Sodelovanje vključuje:

  • a) razgovori s posameznimi starši,
  • b) srečanje staršev celotnega oddelka,
  • c) srečanje učencev, staršev in učiteljev oddelka.

 

ORGANIZIRANOST UČENCEV

 

ODDELČNA SKUPNOST

To je temeljna oblika organiziranosti učencev enega oddelka. Učenci oddelčne skupnosti volijo dva predstavnika oddelka v skupnost učencev šole. Pri razrednih urah obravnavajo posamezna vprašanja iz življenja in dela svoje skupnosti in šole:

  • - učni uspeh;
  • - učenci organizirajo medsebojno pomoč;
  • - pomoč sošolcem v različnih težavah;
  • - dajejo pobude in predloge v zvezi s poukom, dnevi dejavnosti, šolskimi prireditvami, interesnimi dejavnostmi;
  • - sodelujejo pri ocenjevanju;
  • - organizirajo različne akcije;
  • - obravnavajo vedenje posameznikov in oddelka;
  • - rešujejo spore;
  • - se učijo načinov in oblik primernega vedenja in bontona;
  • - se učijo veščin kulturne komunikacije.

 

SKUPNOST UČENCEV

Učenci se prek predstavnikov povezujejo v skupnost učencev, kjer:

  • - zbirajo predloge v zvezi s poukom, dnevi dejavnosti, interesnimi dejavnostmi, prireditvami, izboljšavami bivalnega okolja, varovanjem okolja, varnostjo in drugimi aktivnostmi;
  • - spremljajo uresničevanje pravic in dolžnosti učencev;
  • - organizirajo šolske prireditve;
  • - informirajo učence o svojih dejavnostih;
  • - opravljajo naloge, za katere se dogovorijo učenci;
  • - sodelujejo v organizacijskem odboru Šolskega sklada;
  • - sodelujejo v Unescovih dejavnostih;
  • - sodelujejo v Eko načinu življenja:
  • - sodelujejo v projektih šole.

Skupnost učencev šole sprejme letni program dela. Pri delu sodeluje mentor.

 

ŠOLSKI PARLAMENT

Šolski parlament je izvršilni organ skupnosti učencev.

 

OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTI

 

ODHOD UČENCA OD POUKA:

  • a) učenec lahko zapusti šolo (slabo počutje), a le takrat, ko o svoji nameri obvesti razrednika (učitelja, pedagoginjo, tajništvo), ki o odsotnosti obvesti starše učenca;
  • b) če učenec med poukom samovoljno zapusti šolo, razrednik o odhodu obvesti starše;
  • c) učenec lahko zapusti skupino na dnevih dejavnosti s pisnim opravičilom staršev.

 

ODSOTNOST OD POUKA

Odsotnost opravičijo starši učenca osebno ali v pisni obliki najkasneje v 5 dneh po prihodu učenca v šolo.

V primeru, da starši ne obvestijo razrednika o vzroku odsotnosti, le-ta pokliče starše osebno.

 

NAPOVEDANA ODSOTNOST

Starši lahko zaprosijo za odsotnost od pouka v strnjeni obliki ali v več delih, a največ 5 dni v letu s predhodno pisno prošnjo, ki jo naslovijo na ravnatelja. Ta izostanek odobri ravnatelj.

 

NEOPRAVIČENI IZOSTANKI:

  • a) ob nenadni odsotnosti učenca, ki ni obvestil učitelja, starše obvestimo takoj, ko ugotovimo, da učenca ni pri pouku;
  • b) ob treh posameznih neopravičenih urah ali petih strnjenih obvestimo starše in se pogovorimo skupaj z učencem o njegovih težavah in nadaljnjem delu.

 

OBVEŠČANJE STARŠEV O AKTIVNOSTIH IZVEN ŠOLE

Šola obvešča starše s pisnimi obvestili o vseh aktivnostih izven šole (izleti, ekskurzije, obiski razstav, ogledi sejmov, udeležbe na tekmovanjih ...).

 

 

 

ZAGOTAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA UČENCEV

 

ZDRAVSTVENI PREGLEDI:

  • a) starši podpišejo obrazce, s katerimi dovolijo zdravstvene preglede in cepljenja;
  • b) sistematski zdravstveni pregledi so v ZD Domžale. Učence pregleda zdravnik in zobozdravnik;
  • c) učenci od 1. do 4. razreda so vključeni v akcijo Čisti zobje.

 

OBVEŠČANJE O NALEZLJIVIH BOLEZNIH IN EPIDEMIJAH:

  • a) šola obvešča starše o raznih epidemijah in ob tem izda tudi ustrezna navodila;
  • b) starši, katerih otroci imajo nalezljivo bolezen, so dolžni o tem obvestiti šolo; po potrebi pridobijo mnenje zdravnika glede nadaljnjih ukrepov.

 

UKREPANJE OB NEZGODAH

Ob nezgodi učitelj oskrbi ponesrečenega učenca in obvesti starše; po potrebi pokliče reševalno službo (112). Izpolni tudi poročilo o nezgodi.

 

 

Laughing

 

VIZIJA

 

Z razglasitvijo Glasserjeve kakovostne šole smo se zavezali viziji, ki smo jo tudi napisali - z dobrimi odnosi do uspeha. Če želimo slediti tej ideji, se moramo tudi držati meril GKŠ, ki mora postati naše poslanstvo:

  • varno učno okolje, kjer skrbimo drug za drugega,
  • okolje v katerem je znanje vrednota in v katerem skrbimo za stalen razvoj in napredek metod in tehnik v poučevanju, da bi napredovali v znanju,
  • okolje v katerem je znanje uporabno za vse življenje,
  • znanje je osmišljeno,
  • vztrajamo na doseganju uporabnega znanja,
  • okolje v katerem spodbujamo ustvarjalnost, kritično mišljenje in izvirnost
  • okolje, kjer se ljudje med seboj podpiramo in spodbujamo, da lažje dosežemo zastavljene cilje,
  • okolje, kjer se ljudje (starši, učitelji in učenci) med seboj spoštujemo in se učimo drug od drugega in drug ob drugem ter smo veseli uspehov drug drugega,
  • okolje v katerem učencem omogočamo, da doživijo občutek po dobro opravljenem delu, kjer so dali vse od sebe,
  • okolje v katerem nam ni vseeno za naše naravno okolje in si želimo, da bi bila skrb zanj vsakdanja navada,
  • okolje kjer smo vsi skupaj - starši, učenci in učitelji - povezani v neločljivo celoto, ki ima skupen cilj - učeča se skupnost,
  • okolje v katerem se učimo sobivati in biti, povezujemo se s krajem in ljudmi s katerimi delimo naš šolski prostor
  • okolje v katerem se dobro počutimo in se radi vračamo, naša šola je vesel kraj, vir veselja pa je skupno učenje in delo v sproščenem in prijaznem vzdušju.

Vrednote, ki izhajajo iz tega pa so naslednje: ZAUPANJE, SPOŠTOVANJE, ZNANJE, SODELOVANJE , NEGOSPODOVALNO VODENJE (VZGOJA ZA DEMOKRATIČNOST), varnost, vseživljenjsko učenje, kakovostno delo, , usposobljenost, upoštevanje različnosti - strpnost. Vse to podpiramo z delom v našem vsakdanjem življenju, delom v projektih, kjer je zapisano, čemu sledimo.

V letošnjem letu smo se odločili da še posebno pozornost posvetimo dobrim navadam, ki poglabljajo odnose: podpiranju, spodbujanju, spoštovanju, zaupanju, sprejemanju, poslušanju in dogovarjanju.

Obvestila in pohvale
Kratka obvestila
*****
Zadnja novica
Tekmovanje v badmintonu
Učenci 6. in 7. razredov so imeli tekmovanje v badmintonu. Rezultate si lahko ogledate v rubriki
ŠPORT - Rezultati.
Naključna fotografija
dan_uciteljev_4.JPG
Povezave

 

Prijava
Uporabnik

Geslo

Zapomni si me
Pozabljeno geslo